Čisto vsak pohodnik ali pa saj 90 odstotkov teh naredi pot do najbolj popularnega prenočišča na Severni poti, ki ga vodi katoliški duhovnik Ernesto. Vsi vodiči in aplikacije za Camino del Norte ga visoko priporočajo. Jasno je zakaj, ko si enkrat tam. Verjamem, da tu vsi občutijo ljubezen do Guemesa in Človeka za njim. Gospod posveča svoje življenje gostujočim romarjem v njegovem veličastnem prenočišču Albergue La Cabana del Abuelo Peuto. Pomagajo mu prostovoljci iz vsega sveta. Ko sem prispela tja, so me sprejeli z nasmehom, kozarcem vode in piškotom. Skoraj kičasto. Po popisu, me je starejši gospod odpeljal do sobe kjer naj bi spala. Soba z osmimi posteljami, štirje sklopi ležišč. Pokazal mi je še kje je kopalnica in pralnica. Prenočišče ima ogromno knjižnico in vrt na katerem se lahko spočiješ. Gre za veliko urejeno, udobno posestvo, kjer se počutiš kot doma. Prostor diha. Prostovoljci, ki tu delajo so zelo dobro organizirani, vse poteka tekoče. Ker smo prispeli tja v času kosila, okoli 14:00 ure, nas je tako na mizi čakalo obilno kosilo. Načeloma v donativo prenočiščih pohodniki pomagajo pri pripravi kosila, mize in čiščenju posode. Delo se porazdeli med trenutne pohodnike. A ker tu spi 69 pohodnikov ali več, vse to opravljajo prostovoljci. Mislim, da zato, da ne bi prišlo do kaosa, tako pa se točno ve kaj kdo dela, da delo poteka usklajeno. Pohodnik se tako lahko zares spočije, se druži, ali pa tudi ne z drugimi pohodniki. To je bil moj najlepši in najboljši počitek na letošnjem Caminu. Temu prenočišču dam na vhod pet zvezdic, brez ČE. Po kosilu smo imeli lahko dolg počitek, potem pa nas je gospod Ernesto povabil v svojo veliko »delovno« sobo, kjer vsak dan da pohodnikom prezentacijo Poti in prenočišča. Soba, okrogle oblike je bila polna slik s Poti in pohodniki. Po tleh so bile lepe preproge, da si se lahko usedel na tla, okoli stene pa klopca za sedet, obložena s blazinami. Imel je zelo lep govor, njegova energija je napolnila ves prostor. Vsi smo ga zbrano poslušali in mu odgovarjali, če nas je kaj vprašal. Povedal nam je 100 let staro zgodbo o njegovi družini. Ker takrat niso imeli televizije in kondomov sta tako njegova stara starša imela 15 otrok. Njegova mati je bila najmlajša. Imela je 5 otrok, štiri deklice in Ernesta, ki je tudi najmlajši, danes star 75 let. Znal nas je sprostiti in nasmejati. Govoril je špansko, zato ima ob sebi prevajalko, ki je tu kot prostovoljka. Simpatična ženska. Povedal nam je, da se je Pot s tehnologijo spremenila in da je to vse prej kot dobro. Slaba sprememba, saj ljudje pozabljajo pisanja besed z rokami. Ko sem pogledala okoli sobe, sem videla koncentracijo na vsakem pohodniku. V očeh mnogih sem videla solze. Ernesto ima to moč, da se dotika src mnogih ljudi s svojo navdihujočo zgodbo in ljubeznijo, ki jo ponuja. Kar dedek Mraz iz Španije, mu bom rekla, tako kot vsi ostali drugi pred mano, ki so bili že tu. V donativih je nenapisano pravilo, da ob odhodu daš v puščico 5 evrov. To naj bi bila fer cena, a smo tu verjetno vsi pustili saj 20. Tok dobre hrane nisem nikjer še jedla v takih prenočiščih. Še marsikatera restavracija na Caminu se lahko skrije. Star ogromen zvonec, obešen na drog, te pokliče k večerji. Od nekdaj sem si to želela. Ko so vsi ostali uživali v sladici, sem se jaz sprehodila okoli posestva. Videla sem, da ves denar, ki ga dobijo od nas, vložijo v posestvo, ki je zelo lepo ohranjeno in ima vsaka stvar svoj prostor, vse je na mestu. Red in čistoča. Dedek Mraz ti prinese domov darila, tu na Poti pa je dedek Mraz in prenočišče samo darilo. Veliko ljudi je ta dan hotelo obupati, saj je bila pot do tega prenočišča pofuk možgana in to ne na dober način, a so se kasneje premislili, saj so tu dobili vse kar so potrebovali za naprej. Prenočišče postavljeno na odlični lokaciji. Na pravem mestu, ob pravem času. Tu sem spoznala moj najljubši nemški par na Caminu in pa Kitty z bratrancem.
Dal nam je tudi dobronamerni nasvet, da naslednji dan pospravimo telefone v žep in izberemo Pot ob klifih. Naj sledimo srcu in ne puščicam ali aplikacijam. Kot je rekel, ni nam bilo žal, da smo ubrali to pot. Pisali smo besede z rokami.