Camino de la Plata - božična izdaja 2025
Camino kliče - božična izdaja
Ko sem se konec tega poletja vrnila s Camina de la Plata, sem že med odvijanjem povojev s stopal razmišljala o naslednjem Caminu za poletje 2026. Odločila sem...
1. dan: rušenje planov
Načrti so bili čudoviti. Skoraj epski. Dokler nisem stopila na španska tla. V trenutku, ko sem pristala v Španiji, je vreme uradno prevzelo vlogo glavnega...
2. dan: opravki
Včeraj po kosilu smo se odločili, da se zapeljemo do Méride, ker je bila ura še zgodnja in smo si želeli naslednji dan prihraniti nekaj vožnje proti Cádizu....
3. dan: deževen dan
Včeraj smo spali na parkirišču ob cesti v mestu El Cuervo. Kljub bližini ceste je bila noč presenetljivo mirna. Ali pa sem samo jaz spala tako globoko, da bi...
Prišli smo na jug – Cádiz, kjer je čas samo predlog
Po vseh vremenskih dramah, spremembah planov, posvetih z vremensko napovedjo in notranjih bojih z mrazom smo končno prispeli na jug. V Cádiz. Cádiz ni samo...
4. dan: most, veter, soline in oče z vremensko aplikacijo
Ker smo v Cádizu prenočili tik ob mostu, ki povezuje mesto s Puerto Realom, so ponoči mimo nas švigali avtomobili. Očitno mladi tukaj ponoči testirajo, koliko...
5. dan: z avtodomom od jereza proti skali → setenil
Vožnja iz Jerez de la Frontera proti Setenilu de las Bodegas se začne povsem nedolžno. Ravnice, vinogradi, občutek, da imaš situacijo pod nadzorom. Avtodom lepo...
6. dan: lep dan za sprehod do malage
Po včerajšnjem ogledu Setenila smo se odpravili proti Benalmádeni, mestecu slabih 20 kilometrov od Málage. Tam smo našli parkirišče, ki ima vse, kar človek...
7. dan: mijas: sonce spodaj, veter zgoraj in usnje, ki preživi vse
Ko sem se vrnila domov v našo potujočo hišo, me je oče pričakal z »dobro novico«. Tisto vrsto dobrih novic, ki jih izrečeš z obrazom človeka, ki ve, da bo...
8. dan: ko neurje odide, promenada oživi in oče še vedno noče novih superg
Včeraj pred spanjem sem potiho upala, da bo veter, ki je v Benalmádeni divjal kot razjarjen španski bik, opravil še zadnje delo: razpihal temne oblake, malo...
9. dan: hrib, obala in jaz
Danes smo vstali zgodaj. Tako zgodaj, da je bila zunaj še tema in jaz končno nisem imela občutka, da mi življenje spet nekaj krade. To pomeni samo eno: končno...
10. dan: utrujenost
Godba na pihala je svojo vajo zaključila še pred 22. uro in mi tako, hvala bogu in vsem svetnikom, ni kradla spanca. Očitno imajo tudi oni nek osnovni čut za...
