Ker Pot vijuga med slikovitimi obmorskimi mesteci in vasicami, imaš možnost spoznati tržnice, vaško vzdušje, raznovrstne kulinarike in vedno odlično vino, še tisto v tetrapaku. :) Severna Španija se ponaša z izjemno kulinariko. Obiski tradicionalnih lokalov in uživanje ob lokalni kulinariki je samo še dodatna dimenzija, da to Pot zares doživiš z vsemi čutili. Tu se skrivajo »neznani« biseri te dežele. Dežela: Še angelčki bi jedli. V glavni vlogi so: pinčoti, pršut, hobotnica, školjke, paella, tortilje, sangria, vino in sidra. Če Španci kaj ljubijo, je to hrana, pijača in življenje. Zanimiv podatek je, da Španci zapravijo več denarja za hrano na prebivalca kot kateri drugi narod v EU.
Ta temperamentna dežele ni samo plaža in sonce. Je dežela plesalcev flamenka, ki plešejo in ploskajo s kastanjetami, bikoborcev, ki v arenah plešejo svoj bojni ples, je poezija nogometa in vina ter s kruhom pomazana paella. Španija je strastna država, ki ima svojo moč in te z lahkoto začara. Za piko na i pa je to dom Pabla Picassa, Gaudija, Don Kihota in Dalija. Španija je »droga« katere ne moraš predozirat.
Pride pa tudi kak dan, ko zaviješ v napačno »stran« in v gostilni pobiraš brbončice s tal, ker kuhar upam, da ima samo slab dan. Lahko dobiš zrezek tako trd, da če bi ga kuharju zabrisal v glavo, lahko bi doživel pretres možganov. Na tej Poti ima tudi želodec kdaj svoj orkester, ker včasih enostavno ni ne bara ali gostilne in tako želodec »igra« žalostno melodijo. Vsi radi dobro jemo in v gostilno se odpraviš, ker hočeš, da brbončice skačejo do neba od eksplozije okusov. Če je dobro, pojemo in zraven uživamo v paleti okusov, če ni, pa požremo, ker si ..king lačen. In seveda si jezen, ker kuhar ne ceni tvojega denarja. Še tista žival, ki je bila s tem namenom ubita, da se jo poje, v grobu kriči, da ni zato trpela, da pristane kot bruhica na tleh! Kriminal!
A s kilometrino se naučiš, da je bolje hoditi lačen še dva kilometra do zadnje gostilne v mestu ali vasi, da brbončic ne razočaraš in kuharja ne ubiješ.
Pri Špancih pa mi je všeč še ena stvar in to je, da se jim .ebe, če si ti lačen ob treh ali petih popoldan, oni si bodo vzeli čas za siesto. Kaj je to kapitalizem? Več jim pomeni počitek in kvalitetno življenje, kot pa denar. Zato tu skoraj ne vidiš Španca, ki bi bil slabe volje in izgorel. Ta dežela se zbudi in pomane oči šele ob devetih zjutraj.Ti si prišel k njim na obisk, zato prilagodi se. Ne bodo vstali ob šestih zjutraj, samo da, ti kot pohodnik boš zjutraj prišel do dobre kave in zajtrka. In če je to tvoj jutranji ritual, je bolje da na Pot vzameš potujočo kuhinjo: plin, gorilnik in posodo. Ker lačen si čist drugačen.
Ne bom pozabila dneva, ko smo s Tino in Henryem prišli na cilj za tisti dan in v vasi ni bilo ne trgovine in ne gostilne, bilo pa je prenočišče brez kuhinje. Bilo nam je vseeno saj sva s Tino imeli potujočo kuhinjo, ki pa ti nič ne pomaga, če ti med kuho zmanjka plina. Roke so se mi tresle zaradi pomanjkanja hrane in ko je plamen ugasnil se mi je stemnilo, ker še tista juha iz vrečke ne bo mogla ustaviti tresajočih se rok. A hvala Bobu, da je Tinca imela v ruzaku še konzervo tune. Ta nas je rešila pred slabo voljo in tečnobo. Vizualiziraj si nasmeh treh odraslih, ki jedo iz ene konzerve in ki vsak dan pokurijo več kot 3000 kalorij. Male zmage, ki v določeni situaciji pomenijo veliko.