Lepa, mala žverca, po izgledu podobna risu ali pa Mozartu, ko je imel na betici tisto smešno lasuljo, ki mu je tako lepo pristajala. Čez par let bom vedela ali gre za risa ali čisto navadnega mačkona, ali pa tudi ne.
V glavnem, Mozarta smo našli sredi pekla na Poti, okoli nas nobene žive duše, še razfukanih kmetij ni. Območje: KAJ JE TO VODA? In pol zagledaš mačjega mladiča sredi ceste, ki z glavo obrnjeno proti tlom, izgubljen, tava neznano kam. Vsi pohodniki smo umirali zaradi težavnosti poti. Če vprašaš mene, je bil to najhujši dolgčas od Camina. Marija! »Gospod, tisto črno pištolo še imate? »
Na koncu dneva se je maček znašel z nami v prenočišču. Kaj bomo zdaj z njim? Po dolgem premisleku sem si zadala izziv, najti mu dom oz toplino ki si jo vsak »otrok« zasluži, če se že odločiš za to pot, ki je daleč od lahkega.
Življenje z leti postane zahtevnejše, nikoli ni lažje, je pa zato vedno drugače. To je ta svetla luč na koncu tunela. A otroštvo nikoli ne bi smelo biti boj za preživetje, zato sem Mozarta pustila tako rekoč v mačjem raju, ki ima ogromen vrt, z bazenom in čudovito energijo, za povrh pa še tri mačke in dva psa. Jst vem, da bodo vsi veseli njegove družbe, konec koncev gre le za Mozarta in bila sem njegova osebna trenerka.
AMEN!!
Z Mozartom sem preživela en dan. Bil je hitre hoje, tudi trmast in seveda igriv. Prehodil je več kot 20 kilometrov. Sam. Sledil mi je. Ker sem vedela, da bova morala hoditi po glavni cesti, sem ga s hojo mogla zmatrat po stranskih poteh, da sem ga lahko potem nosila v naročju, ko sva harala ob glavnih cestah. A ta mladič je imel energije za izvoz, tako kot jaz. Skregala sva se, večkrat. Samo hodil bi in kot mladič, je želel it svojo pot. Uveljavljanje svojega jaza pa te fore. Tisti dan sva se učila en od drugega. Komu je šlo slabše? Verjetno meni, saj imam sončničnih 37 let.
Ker pa nisem šla na Pot, da bi bila varuška na dopustu, sem mu čisto po nesreči že prvi dan skupne hoje našla dom. Prvotni plan je sicer bil, da gre z mano do Finisterre, kjer domuje hipi družina. Ko sem drugič prespala to idejo, nisem želela, da to žverco vzgaja nekdo, ki se mu jebe za odgovornost. Mozart si zasluži lepo otroštvo z dobro družbo. Lahko bi bil moj heroj na poti, a najina misija je bila, najti mu primerno družino. In zmagala sva že prvi dan. Logično, saj sem ga naučila vsega: neposlušnosti, da je on dodana vrednost na tem svetu, naj se temu tudi primerno obnaša in naj me nikar ne razočaral. V glavnem, če vprašaš mene sem ga naučila biti drugi Bear Grylls. Mislim, da mu ne bo hudega. Konec koncev je preživel le en cel dan z mano.
Toliko o Mozartu.
Aja, Mozart je v bistvu ženskega spola. A ker po izgledu Mozart…Mozart naj bo! Moja edina želja, ko sem se morala od nje posloviti, naj obdržijo to ime.
Mozart naj bo!!
Tok elegance kot jo je Mozart pokazala v javnosti na najinem prvem sračkanju. Za ploskat vredno. Lej, še enkrat, MOZART NAJ BO!!!!!! In naj se ve, da sem bila jaz njena osebna trenerka.