Mnogi bi se strinjali z menoj, da lahko leto 2023 predčasno zaključimo, saj se zaenkrat ni nič dobrega izcimilo. Katastrofa za katastrofo, od razočaranja do razočaranja. Največje razočaranje od vseh pa je, da sem razočarala samo sebe, saj nisem poslušala svoje intuicije. Tako sem v tem letu zgubila smisel za življenje in vero v ljudi. Po sili razmer sem tako en dan zavila v cerkvi pa čeprav sam Bog ve, da to ni moja skodelica čaja. A sem zelo hitro odpeketala ven, saj so iz župnikovih ust priletele besede: "Na svetu smo zato, da trpimo." 🥳🤦♀️🤦♀️🤦♀️🙏💣
Svoje leto 2023 lahko opišem z enim stavkom - ČLOVEŠKA HUDOBIJA NE POZNA MEJA. Ko misliš, da slabše že ne more biti, stopiš še na eno mino in ugotoviš, da je lahko še slabše, kot že je, če se dosti družiš z ljudmi.
Leta ne morem predčasno zaključiti, lahko pa grem na daljši dopust, ki bo dolg 2 meseca, da si povrnem vero v ljudi in da mi nasmeh spet začne krasiti obraz. Da se neham smiliti sama sebi, saj si grem taka pošteno na živce in nisem prijetna družba sama sebi, kaj šele drugim. Spet sem kupila letalsko karto za Španijo. Od vseh pizdarij, ki jih človek dandanes zapravi za spletno nakupovanje, je nakup letalske karte še vedno najboljša, saj presega vse materialne nakupe.
Španija je znana po kilometrih prelepih plaž, uličnih plesalcev flamenka, ki ploskajo s kastanjetami in tu so še bikoborci, ki plešejo svoj bojni ples v bikoborskih arenah. Španija je flamenko, paella, sangria, bikoborbe, tapasi, Pablo Picasso, pršut, Don Kihot, Pedro Almodovar, inkvizicija, Antoni Gaudi, Madrid, Barcelona, nogomet in seveda tudi Camino de Santiago. Španija so zelene gore, ki se zlijejo v Atlantik na severu, ponosni in samotni gradovi ter srednjeveška mesteca v notranjosti države. Dežela kjer imaš možnost spoznati ljudi iz različnih koncev sveta saj tu domuje Camino de Santigo, kamor se odpravi veliko ljudi iz različnih razlogov. Razlogov je toliko kolikor je ljudi na teh poteh, ki vodijo v mesto Santiago, ki leži na zahodu države. Večina razlogov ni ravno pozitivnih, zato sem na Caminu uvedla nenapisano pravilo - nikoli ne vprašaj pohodnika, katerega si ravno spoznal zakaj je prišel na Camino. Raje ga vprašaj, če je užival v današnji etapi in kaj ga je navdušilo. Bolje je začeti potencialni prijateljski odnos s pozitivo kot pa negativo. Za slednjo bo še dovolj časa med potjo.
Torej, spet hoja, spet krasne zgodbe zavite v obilico smeha. Čas je, da se spet naspim in spočijem od ljudi, zaradi katerih sem si skoraj scvrla možgane: Eni ljudje so zelo dobri v športni disciplini - zarivanje noža v srce. Hitlerja sem tako prevečkrat omenila. En dan pa sem bila sama nad sabo impresionirana, ko sem sevprašala, če je imel Hitler še kakšnega drugega hišnega ljubljenčka poleg židov. Pa sem se kasneje spomnila, da pa je le imel nemško ovčarko, po imenu Blondie. Dokaj nežno ime si je izbralo to sadistično bitje. Ampak to je bila rdeča zastavica zame, da je takemu načinu razmišljanja treba narediti konec in to čimprej.
Kakorkoli, pred mano je 2000 km dolga pot, ki se bo začela v Biarritzu. Za nakup avionske karte sem imela dve opciji: Bilbao ali Biarrtz. A, ker je Bilbao od mojega uradnega štarta (Irun) oddaljen 120 km z avtobusom, sem se tako odločila, da grem raje v mesto Biarritz, ki leži na jugu Francije, tam še nisem bila in je od Iruna oddaljen samo 30 km in bom tako tam začela s hojo kar tam, saj me vožnja z busom psihično ubija. mesto na jugu Francije. Plan za letos je združiti 3 Camine v enega: Camino del Norte, Camino Finisterra in Camino Portugues. S tem, da bom slednjega prehodila v kontra smeri in bo tako moj cilj Lizbona in ne Santiago. Ko/če prispem v Lizbono pa se od tam odpravim do Fara, ki leži na jugu Portugalske, saj sem tam 3.9. zmenjena z dobim s prijateljem, ki sem ga lansko leto spoznala na Caminu Frances. To je Lucca, ki trenutno živi in dela v Faru, kot turistični vodič in me je za konec odisejade povabil na obisk. Sicer pa prihaja iz Sardinije.
Prvi Camino del Norte, ki se je zgodil leta 2018, sem prehodila v 30 dneh, letos pa imam željo to opraviti v krajšem času, v 24. dneh. A to je samo eden od izzivov na poti, sledi mu še ta, da v manj kot enem dnevu probam prehodim 120 km. Pot, ki se vije ven iz Santiaga mimo Muxie in se zaključi v malem mesteci ob morju z imenom Finisterra. Mesto, ki ga ljudje radi poimenujejo kot konec sveta. Navadno pohodniki rabijo za tako dolžino poti med 3 in 5 dni. Do sedaj je meni to uspelo v dveh dneh. A moja duša je nemirna, saj me zanima, če se da to skrajšati še za en dan. Spet test vzdržljivosti, ki je sedaj prišel na višjo stopnjo, zaradi vseh preteklih preizkušenj.
Camino del Norte je tudi najtežja pot od vseh Camino poti, ki se na koncu združijo v Santiagu. Vsega skupaj ima 20.000 višincev in je dolga cca. 820 km. Vse te višinci oz. težji del bom imela na začetku te prečudovite odisejade. Tako bo kasneje Camino Portugues kot sprehod v parku, saj je ta pot ravna.
POJASNILO - BOG, BRKO IZ BERLINA, POBALINA IN TINA TEAM BUILDING
Preden sem šla na dopust sem na kosilo povabila Boga kjer naju je čakal dolg pogovor. Govorila sem več ali manj jaz, on pa je poslušal in kimal. Razložila sem mu, da za vse to, kar se mi je letos zgodilo je v bistvu njegova krivda, ker baje ti Bog naloži toliko bremena kolikor ga lahko preneseš. Tu me je malo precenil, sem mu povedala. Priznal je, da letos res ni bil nežen, da je pretiraval, ampak, glede na to, da jaz ne maram nežnosti in je pretiravanje moj dom, je mislim, da zmorem nositi vse te križe. Ker se nisem bila pri volji kregati z njim, sem mu rekla, da bova sklenila dogovor in sicer, da mu to pretiravanje oprostim, če mi letos dovoli do konca leta uporabljati besedo Hitler (v zapisih bo to Brko iz Berlina), ko mi kaj ne bo všeč,, če želi, da preživim in, da nikogar ne ubijem. Želim pa tudi, da se mi pridruži na dopustu. Zaradi vseh križev, ki so se letos nizali en za drugim je imel tako slabo vest in mi tako ugodil. A pod enim pogojem, da gre on z nama. Ker so kompromisi del življenja, sem mu dovolila, da se nama pridruži,, a pod pogojem, da mi na poti stoji ob strani samo takrat, ko bom jaz tako želela in ne po njegovim merilih.
Če pomislim bo to kar svojevrstna zabava za moj um, ko bom lahko Brkota iz Berlina pošiljala v 3PM, on pa me bo lahko samo gledal in poslušal. Davnega leta je veljal zal strah in trepet, v mojem namišljenem svetu pa bom jaz njegov strah in trepet. Brko iz Berlina je to leto zame sinonim za marsikaj. Da se razumemo, nisem njegova oboževalka, samo letos rabim njegovo družbo, da zvozim leto do konca.
Tisti, ki poznajo mojo zgodbo vedo da so moje Brko šale kar upravičene. Obljubim pa, da se bom potrudila Brkota kaj naučiti na poti in mu razložiti, da ni bilo prav kar je naredil.
Tako da dragi bralci, če ne razumete sarkazma, je rešitev zelo preprosta, lahko me odsledite, odprijateljite, blokirate, i really don't give a fuck. Moj Camino, moji zapisi.