Ni lepšega od tega da ti glava pusti spati 6 ur v kosu. Vsi tisti, ki me poznate veste, da imam hude težave s spanjem, tisti, ki me ne pa to pomeni, da se zadnjih 5 let zbujam na vsako uro, se sprehodim do hladilnika, pojem nekaj in grem nazaj spat za eno uro. To mučenje traja do 4ih zjutraj, potem pa je žal treba vstati za službo, ki se začne ob 5:30 in traja do 20:30. Tako da sem se danes spet po dolgem času zbudila spočita in naspana brez budilke ob 6:15. Ko sem včeraj prišla do prenočišča v Biarritzu, sem si pripravila oblačila za naslednji dan in tudi stvari v nahrbtniku zložila tako, da gredo najpomembnejše stvari na vrh in tiste najmanj na dno. Letošnja teža nahrbtnika tehta 8 kg, lansko leto pa samo 4 kg, a sem šla takrat samo za en mesec na dopust, letos pa imam v planu obiskati par elektronskih festivalov, ki me čakajo na poti in tako rabim še par oblačil za v lajf, če seveda pridem do časa, da se jim pridružim.
Preden sem dala telefon na potiho, sem pogledala na Google Maps koliko je točno kilometrov do Iruna, številka je pokazala 28 km. Aplikacija vedno izbere najbližjo pot, a ta te ne pelje vedno po lepi pokrajini. Ker pa je Biarritz znam po krasnih plažah in klifih sem se odločila da grem do Iruna svojo pot, saj sem sem prišla ravno zaradi lepih razgledov, ki jih riše pokrajina. Po zajtrku in kavi, ki sem ga imela v hotelu kjer sem prenočila, sem se odpravila na pot ob 7:00. Od prve plaže sem bila oddaljena slabe 4 km. Bolj, ko sem se ji bližala, bolj sem bila neučakana, saj me je zanimalo kaj to mesto ponuja poleg prekrasnih kamnitih hiš z čudovitimi vrtovi. Ko se je morje le prikazalo se je mojemu možganu poslabšalo na bolje. Biarritz sem imela skoraj samo zase, mesto je namreč še spalo in to je bolje kot zadeti na lotu. No, edini minus je, da lokali tudi niso še odprti. Bilo je jutro v znamenju športnih aktivnosti, saj so si čudovitega jutranjega sončnega vzhoda zaželeli tudi tekači in pa ljudje, ki so zagreti za skupinske treninge na svežem zraku v parku. Prekrasno jutro za meditacijo, tudi takih ljudi ni manjkalo. A bila je jutranja tišina, ki je neprecenljiva. Jaz sem bila verjetno edina, ki sem od navdušenja skakala, plesala in sem ter tja zavriskala od sreče in zadovoljstva.. To mesto je eno lepših, ki sem jih kdaj obiskala in definitivno se bom sem vrnila za daljši čas.. Nekdaj majhna ribiška vasica je Biarritz po letu 1854 postala modna. Britanci so v veliki meri odgovorni za njeno rast kot zimske rezidence in tako se je Biarritz začel imenovati kraljica letovišč in letovišče kraljev. Kraj leži v jugozahodni francoski pokrajini Labourd ob Biskajskem zalivu, zahodno od Bayonna. Skupaj z njim in sosednjim Angletom sestavlja urbano ozemlje Aglomeracijske skupnosti Bayonne-Anglet-Biarritz, v kateri živi 123.619 prebivalcev. Rt Saint-Martin s svetilnikom označuje mejo med severno ležečo peščeno plažo, ki se vleče vse do 200 km oddaljenega estuarija Gironde, in južno skalnato obalo Côte basque.
Blaga klima v regiji, raznolikost plaž in pokrajin ter razkošne turistične nastanitve v mestu še naprej pritegnejo mednarodno kulturo strank, toda izključno imenitna podoba Biarritza se je spremenila. Turizem je bolj raznolik, organizirajo festivale, konferenčne prostore in center za talasoterapijo (uporaba morske vode, alg, blata in drugih morskih predmetov kot terapevtsko zdravljenje). Sprehajališče poteka med peščenimi plažami Grand Plage, obrnjenimi proti severozahodu, in Côte des Basques. Plaže deli kamnit rt, mesto pa je priljubljeno letovišče za deskarje in deskarje, ki se na Biarritz spustijo julija, ko organizira festival deskanja in gosti evropsko prvenstvo v longboardu.
Če sem bila še par dni pred odhodom v skrbeh zaradi zdravja, saj sem staknila neko vnetje in mi je zdravnik v roke dal antibiotike zaradi katerih sem bila čisto brez energije, družbo v glavi mi je delala vrtoglavica, na pljučih pa slon, saj je bilo dihanje oteženo, se je ta skrb to jutro poslovila, saj se je morski zrak spet izkazal za najboljšega zdravnika, čudovita pokrajina pa kot zdravilna hrana za dušo. Za piko na i pa me je zabavala play lista z retro glasbo. Zdravje se je vrnilo in z njim tudi nasmeh do ušes. tako so se mi spet začeli nizati orgazmi za katere je kriva ta prečudovita pokrajina in mi tako ni preostalo drugega kot pa to, da sem se samo drla z: "ŠE!"
Kar se tiče denarja, severna pot je precej dražja od Camino Frances, danes sem v neki mali vasici v baru najprej dala za kavo z mlekom in francosko kvazi kokakolo 8 evrov, potem pa se je natakarica vrnila do mene in se je opravičila, da se je zmotila pri štetju, saj je računala na pamet. Mi je kar malo odleglo, nakar mi reče, da je račun 9,5€ in tako sem dala samo še sončna očala pred oči, saj nisem želela da vidi kako sem v šoku. A ko sta kava, ki je bila sicer res vrhunska in kokakola prispeli v kri, sem dobila tak energy booster, da današnje etape nisem želela zaključiti v Irunu, ampak sem hotela iti naprej in tako je prišlo do prvega dvoboja v moji glavi med Tino in Pobalino. Tina je tista ta pametna, Pobalina pa žleht, ki rada pretirava v vsem. Tokrat je zmagala Tina, saj me je spomnila, da imam jutri kar nekaj klanca in da bi bilo res bolje, da zaključim v Iruni. Ker se mi prvi dan dopusta res ni dalo kregati, sem popustila in zaključila prvo etapo v Irunu. Ampak, tista kava bila je res dobra in vredna tistega šokantnega računa.
Kar se tiče hrane, sem v celem dnevu pojedla mali sendvič in seveda francoski rogljiček ni smem manjkati. Vse to poplaknila s kavo in pomarančnim sokom. Ko pa sem prispela v Irun pa sem si privoščila lubenico, saj tu izgubljam veliko tekočine, težka hrana pa mi nekako ne paše po dolgi hoji.
Vreme je bilo idealno za hodit, sonce je danes počivalo, a je tako vlaga pokazala kako je lahko nadležna, tako, da sem v prenočišče prišla čisto lepljiva. Zadnjih 10 km mi je družbo delal še nevidni sovražnik, katerega samo čutiš in to je veter. V enem momentu je pihalo tako močno, da mi je slušalko zabrisalo ven iz ušesa. Tako je šlo že prvi dan za boj za preživetje,
Današnja etapa je imela lepih 38 km in tako nisem bila niti utrujena, ko sem prišla na cilj. sicer 10 km več od planiranja. A plani so za to, da se jih zjebe.
