CAMINO DE LA PLATA 2025
16

16. dan: pamet

Deli na Facebooku

Včeraj sva bivali v donativo prenočišču. To pomeni, da plačaš toliko, kolikor se ti zdi prenočišče vredno. Nenapisano pravilo je, da za spanje daš 10 €, če pa te povabijo še na večerjo in ti zjutraj na mizi pripravijo zajtrk ter kavo, pa se da 25 €. Seveda lahko tudi več ali manj – odvisno, ali ti je noč postregla z mirnim spanjem ali pa z orkestrom smrčanja.

Ponavadi se osebje v donativo prenočiščih res potrudi, da se počutiš domače. In res so se. Jedla sem odlično. Dobili smo celo recept za paradižnikovo juho, obogateno s kruhovimi drobtinami, česnom, olivnim oljem, ter na koncu okrašeno z majhnimi kockicami kuhanega jajca in pršuta. Božanstvo v skledi – pela sem zraven, ko sem jedla. Rezultat: iz denarnice je šlo 30 €, a je bila transakcija srca, ne glave.

Končno pogovor v angleščini. Po dolgem času sem lahko govorila z ljudmi, ki znajo dobro angleško, in je bila komunikacija prav zabavna. Spoznala sem starejšega gospoda iz Seville, ki se je v to vas odpravil na dopust. Dopust? Tu? Najbrž spat, ker drugega res ni za počet. Pot je opravil iz Salamance do sem – v treh dneh. Ko sem mu povedala, da nameravam jutri direktno v Salamanco, me je vprašal, če sem padla na glavo. Odgovorila sem mu, da večkrat v življenju.

Povedal mi je, da pot ni zahtevna, je pa surova – nobene sence. Jaz pa samozavestno: “Grem zgodaj, ob 4:00, sonce me ne bo videlo.” No, pa me je – kot tisti znanec, ki ga nikoli ne povabiš na zabavo, pa vseeno pride in spije vse pivo.

Ko bi le lahko jutranjo svežino ustekleničila. Če bi jo lahko dala na pavzo in prižgala spet ob 14:00, bi bil dan popoln. Etapa je sicer idealna za kolesarje – dolga, lepa cesta, brez konca. Spomnila sem se staršev, kako bi uživala pri pedaliranju. Tudi jaz bi se peljala … če bi imela kolo in če bi bila senca.

Za dobro jutro sem dobila darilo – 13 km po kamenčkih. Moje desno stopalo je zdaj kot zmečkan ccroissant. Tam me je minila volja da bi sploh še kdaj hodila v življenju. Nič več. Poleg tega sem začela čez gozd ob 4:00. Moje telo je bilo v krču zaradi strahu pred zajčki (ja, zajčki), kot bi šla na soočenje z medvedom. Polna luna mi je delala družbo, a paranoja je bila vseeno na 200 %.

Nočna avantura z Google Maps. Buen Camino app? Ne hvala. Zjutraj raje uporabim Google Maps – ta me vsaj glasovno usmerja in ni treba gledati v zaslon. Puščic v temi tako ali tako ne vidiš. Seveda sem se spet znašla v vlogi vratarke. Prehodila sem ena vrata, po 20 minutah pogledala app – seveda sem šla narobe. Google me je peljal čez zasebno zemljišče. Prosila sem univerzum, da so naslednja vrata odprta. In so bila – oddahnila sem si, kot bi pravkar izbrisala napačno poslan SMS.

Jutro je raj, dokler ne pride sonce. Dve uri poezije – sončni vzhod in svežina. Potem pa vročina z zgoraj in spodaj, kot bi hodila po žar plošči. Celo pot sem razmišljala, kaj narediti. Pri 30. km me je ujela pamet in rekla: “Hej, nočeš priti v Salamanco v trugi.” Zato sem zaključila pri 34 km, v Morillu.

Tudi zadnja vas brez sence. Za piko na i še 4 km po kamenčkih. Tako sem se danes odločila, da je edino pomembno, da pridem do Santiaga – pa če tudi po vseh štirih. Do 37 km na dan je še užitek, potem je že športno mučenje zaradi sonca. Moj prvotni plan je bil, da po Camino de la Plata naredim še Camino Primitivo. A letos očitno ne bova plesala skupaj. To pot sem prehodila in jo pogrešam – hribi v megli, sončni vzhodi … kot doma. A jebi ga – zdaj je cilj preživeti Plato.

Prihod v vas in fiesta. Ko sem prispela, sem najprej šla do trgovine, da preverim, koliko je izropana. Potem do prenočišča – če slučajno vedo, kaj je kuhinja. Gospoda v trgovini sem vprašala, kdaj zapre. Rekel je: “Ob 14:00, ponovno odpremo ob 19:00.” Bila sem v šoku – danes je sobota! On pa: “Ne, ne, potem pa ne, saj imamo danes fiesto, sploh ne odprem več.” Odlično – spet nič spanja.

Danes sem se pogovarjala z Natalijo in ji rekla, da ne grem v Salamanco, ker mi noga ne dovoli. Njen plan je bil 20 km, ker je utrujena od poti in vročine. Ampak očitno je imela danes turbo dan, ker je spet hodila za mano in ob 13:00 smo spet rekli tisto legendarno “No.”

Statistika dneva:

Kilometri: 34,27 km

Višinci: 398 m

Deli na Facebooku
GALERIJA
PODPRI ME
Buy me a beer