No, na pot nisem štartala ob 5ih, sem pa takrat celo vstala. Probala sem biti tiha, ko sem pospravljala svojo spalno vrečo, da ne zbudim ostalih pohodnikov v prenočišču, vse ostalo je bilo že spakirano. Načo si je naštimal budilko ob moji uri odhoda, da mi zaželi srečno pot. Tako prisrčen fantič in upam da se v ponedeljek oz. torek zjutraj dobiva na pivu, ko prispem v Finisterro, tak je namreč moj plan. Upam, da se ne sfiži. Ko sem stopila skozi vrata prenočišča je bila zunaj še čista tema. Priznam, da me je bilo malo strah teme, ker zunaj ni bilo nikogar, vidljivost pa je bila kot v grobnici. Na telefonu sem vklopila svetilko, da sem videla kod hodim. Sredi trde teme sem morala iti v gozd, tu je bolje, da imaš slušalke v ušesih, saj ti vsak zvok od okolice naredi paranojo. Po temi sem hodila 2 uri. Komaj čakam 8 ur hoje v temi na podvigu 120 km, not. Na začetku današnje poti pa se mi je prikazala Marija, saj sem lahko izbirala med daljšo etapo ali krajšo. Glede na to, da sem na tej poti do sedaj naredila kar nekaj ekstra kilometrov, sem se odločila za krajšo, saj lahko za vse tiste ekstra kilometre, danes vložim jokerja pa se mi zdi, da bom še vedno v plusu z ekstra kilometri. Tako mi danes ni bilo treba prehoditi 65 ampak samo 54 km. Hvala Vsemogočni oz. Marija. Prvo polovico dneva je veter pihal na polno in seveda ne v hrbet ampak v prsa. Veter, nevidni sovražnik. Drugo polovico pa je sonce žgalo na polno. Normalno, sicer bi bilo prelahko, a ne. Pri cca 20 kilometru, me je začel boleti desni gleženj in bolečina ni bila prijetna, kot da bi ti nekdo žebelj zabijal vanj in sem razmišljala, da danes etapo zaključim pri 40 kilometru, a, ker sem jutri zmenjena z zelo zabavnim in lepim bitjem in bi rada prišla tja čimprej, da bova lahko več časa skupaj sem se odločila, da danes malo potrpim. Tu pride do pravila - ENO PIVO. Ta ti namreč ubije bolečino, seveda tudi zmehča mišice in tako hoja postane znosna. Tako sva se z Brkotom odločila, da greva na dve pivi, ziher je ziher. Za s kremo se namazat sem bila preveč lena, protibolečinski tableti pa so bili na dnu nahrbtnika. Ker ima pivo svojo moč, sem tako brez bolečine hodila 12 kilometrov, potem pa se je na koncu etape spet oglasila. Tako kot na začetku poti, ko je prišla drugi dan in očitno si je zaželela moje družbe še predzadnji dan prvega izziva. Upam, da bo jutri ostala v postelji. Ker sem šla ta dan prva na pot na poti nisem srečala nikogar in verjetno sem edina prehodila dve etapi. Danes bom spala v mestu Arzua. V tem mestu se združijo 3 poti: Camino del Nortre, Camino Frances in Camino Primitivo, kar pomeni da bo jutrišnji dan kot v mravljišču, veliko pohodnikov na poti. Molimo.
