Luč se je danes v prenočišče prižgala ob 6:00. Ljudje so tu zjutraj kot zobiji, iščejo sami sebe in delajo gužvo. Tako sem probala sem s spanjem potegniti do 7:00, da se ognem gužvi, a ni šlo dlje kot do 6:30, saj so bili ljudje preglasni. Včeraj smo si z družbo na pijači rezervirali prenočišče v hostlu, ki leži malo naprej od mesteca Guernica, ki je oddaljen malo več kot 30 km. Ta etapa ima 1000 metrov višincev. Tu kolesar joka samo enkrat na dan, pohodnik pač dvakrat, ko gre gor in, ko gre dol. Ker, ko greš dol, greš res strmo dol in je bolje it v slalom stilu, je varneje in za noge manj boleče. Tudi danes smo bili cel dan po hribih in bilo je peklensko vroče, na cilj sem prišla lepljiva kot lizika, a ne sladka. Na Pot sem štartala zadnja, saj me je zanimalo ali hodim počasi ali hitro. No, na cilj sem prišla prva od "naših" in to skoraj za dve uri prej. Imela sem 2 kratka postanka. Ker se hoje tiče sem bila odlično razpoložena in bi lahko po tuširanju s prehodila še dodatnih 15 km. Me je pa celo pot spremljala slaba volja zaradi posteljnih stenic. Jutri, ko prispem v Bilbao moram najprej celoten nahrbtnik oprati na 60 stopinj. Brko iz Berlina je predlagal, da bi jih bilo dobro pokončati še v sušilnem stroju. Ziher je ziher, je rekel. Moraš ga imeti rad. 😂
Zaenkrat žuljev nimam, noge so prišle v kondicijo kar se pozna v hribu, saj ne jokam več toliko. Leva noga je še vedno rahlo otečena. V celem dnevu sem pojedla en stopljen Kit Kat, saj je bila vročina prehuda, da bi pojedla kaj bolj konkretnega. Vode je bilo danes popite okoli 5 litrov. To, da sem šla samo enkrat na malo potrebo pove vse v kakšni pečici sem se danes sprehajala.
Guernica je pa je tudi slika španskega slikarja Pabla Picassa. Spada med njegova najboljša dela in je med najznamenitejšimi slikami sveta. Gre za olje na platnu v kubističnem slogu, ustvarjeno med 1. majem in 4. junijem 1937 v Parizu kot odgovor na naročilo republikanske vlade Francisca Larga Caballera za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. To monumentalno platno je silovita obsodba bombardiranja mesta Guernice 26. aprila 1937, med špansko državljansko vojno, ki so ga ukazali španski nacionalisti in izvršile enote nemških nacistov in italijanskih fašistov. Picassova slika, ki je bila med letoma 1937 in 1939 razstavljena v številnih državah, je igrala pomembno vlogo v propagandi, povezani z bombardiranjem in špansko državljansko vojno. Hitro je dosegla velik ugled in mednarodni politični vpliv ter postala simbol obsodbe frankističnega in fašističnega nasilja ter grozot vojne na splošno. Zgodovina tega mesta je res strašna, še posebej, ker so pobili ženske in otroke. Obstaja film z naslovom mesta.
