Od vseh stvari ljudje najraje delimo nasvete drugim.
Izkušnja pa je še vedno najboljši nasvet.
Že na prvi etapi so nekateri peregrini poskušali ujeti zajčka. Ta "lov" se je končal (beri: padec) s hudo bolečino v kolenu. Sotrpin se je kljub nezgodi odpravil na pot, kar pa se je seveda izkazalo za napačno odločitev. Čudno, a ne. Spomnim se svoje bolečine s prvega Camina. Meni je sicer začela družbo delat "šele" nekje na sredini. To je bila bolečina katere nikoli ne pozabiš. In ne, ni bla prijetna. Zato sem bla zdaj na potezi jst. Mislim, da je potiho vedel, da se bo situacija samo še poslabšala, a si ni upal priznati, ker je želel samo hodit. Če ga kdo, sama najbolj štekam, ker sem bla sama na istem.
Med pogovorom mi je povedal, da je to njegov prvi Camino in da gre do Santiaga. Nasmehnila sem se in mu povedala, da s tako nogo ne bo daleč prišel in da je samo še vprašanje časa kdaj mu bo začelo drugo koleno štrajkat, če ne misli takoj sanirati kolena. Ker ni bil ravno navdušen na tem, sem mu zato na eno stran tehtnice dala trpljenje tako imenovan tri-dnevni počitek, na drugo pa trideset-dnevno trpljenje med hojo, kar pa bi bla katastrofa, če rad hodi in uživa v naravi. Danes na dopoldanski kavi mi je še povedal, da namerava dve etapi združiti v eno. Reč kar čš, ampak tip ima hud smisel za humor. Tud sama sem mela ta priblisk pa me je Caminova aplikacija odvrnila od tega. Gre za najbolj zahtevni etapi, kar se tiče vzponov in spustov. Že za zdrave noge bo to velik problem, kaj šele za poškodovane.
Pogovor se je zaključil z njegovim izlivom italijanskih kletvic, potem pa mi je rekel, da bo dobro prespal zadevo.
Vem kako se bo odločil.