Ne bom se delala svetnice, ko me nekdo vpraša kaj je bolje za ubit telesno bolečino, tabletke ali marihuana, vedno bom odgovorila marihuana. Od nje ne moreš postat odvisen, ima pa kar nekaj pozitivnih lastnosti, ubije telesno bolečino, ruzak postane lahkoten kot peresce, skozi oči narava postane še lepšejša, sluh je bolj izostren in tudi možgan ti da v ringšpil in še vedno se obnašaš dokaj normalno. Alkohol je pizdarija, uničevalec življenj, mnogih zvez in še česa. Še moj osebni zdravnik, star 40 let mi odgovori s tišino in z nasmehom, ko ga vprašam kaj bi vzel, da bolečino bi ubil. Včasih v baru z njim spijem pivo in tud ne rabim ga klicat v zdravstveni dom, ko ga zares rabim. Dal mi je svojo mobilno številko, ker me nikoli ni v zdravstven dom, ko pa se tam le pojavim pa sem v bistvu res v dreku, zato direktni SOS.
Pa preidimo k bistvu, en dan sem se mal izgubila, saj sem lahko izbirala med dvema potema, ali ostati ob Atlantiku ali pa se približati Picos de Europa. Ker mi je želja nekoč prečesat slednjega sem tako šla po tej poti, da se ga dotaknem z levico. Ta pa je tudi zelo slabo označena in tudi signala ni in tako da sem bla v riti. Nič novega, v glavnem. Orientirati sem se morala po soncu. Po dolgem času sem le v daljavi zagledale tri osebe in pospešila korak. Bili so italijanski hipiji, stari med 30 in 40 let, ki so uživali v momentu, dva sta v rokah nosila kitaro, drugi pa zlati smeh. Ljudje polni veselja, brezskrbnosti in brezčasnosti. EN tak "KEEP IT SIMPLE." Jebi veter scena pa tudi meni na dopustu paše. Tako smo skupaj hodili v neznano kam, vmes pa so mi ponudili đoint in grapo. Ni trajno dolgo, da je možgan pognalo v 3 pizde materne. Ker pa je muzika njihova vas domača sem iz ruzaka vzela svoj JBL zvočnik in tako se je prava zabava začela. Freddie Mercurya imamo očitno vsi na posebnem mestu v srcu in pesem Bohemian Rhapsody vsi znamo na pamet. Zdej pa si zvizualiziraj štiri bebilčke s čudovito energijo, rahlo vinjene v nebesih kako se afnamo na to pesem. Nismo veliko prehodili, ker preveč smeha, petja, plesa in valanja na poti. TOP!!!! A čas je bil, da se poslovim saj oni niso bili na isti poti. A kot se za hipije spodobi so mi za na pot dali nekaj marihuane, denarja niso hoteli vzet, zato sem jim dala dve škatlice Lucky Strike cigaretov. Teh so bili bolj veseli kot denarja. Blagovna menjava pač. Odmaširala sem jo naprej, v eni roki sonce, v drugi roki zlati smeh. Čez tri kilometre sem le prišla nazaj na Pot.
Bil je to en lepših zabluzov iz Poti.