Pridi, ti bom pokazala...
Ta se od prvega razlikuje po tem, da ponoči špila tudi orkester (beri: smrčanje). Ne, da ne prenesem smrčanja, ko lestvica od 1 do 10 prebije na 20, pa ni več prebavljivo, tud čepki ti ne pomagajo. Kot nalašč je en "gospod" spal vedno v istih prenočiščih kot jst. Zdi se mi "mal" egoistično. Če veš, da imaš grozne težave s smrčanjem, potem enostavno ne greš spat v prenočišče, kjer spi več kot 10 pohodnikov ali kolesarjev. In ker sem se na dopust prišla med drugim tudi naspat, sem mela zaradi tega mal živčne vojne in tudi vsi ostali okoli mene. Večkrat smo mu rekli, a ni jebal pet posto. Zato sem se en večer pripravila in na jutubu našla najhujše smrčanje ever. Ko je bil čas za akcijo, sem šla do njega s svojim JBL zvočnikov in mu ga prislonila na uho. Morm rečt, da je kar malo trajalo, preden se je zbudil, kar me niti ni presenetilo, če sam sebe ni zbudil s smrčanjem, zato je bila tudi jakost temu primerna. Ni bil srečen, ker ga je nekdo zbudil. Lej miki, peskovnik ni za enega narejen, veš!? Ostali so se potiho smejali, saj so vedeli, kakšen plan imam za to noč in so ga tudi odobrili. Pa se še smej, ker sem v ruzak spakirala zvočnik težak pol kilograma.
Naslednje jutro sem se jst smejala in ne on.
Včasih je fajn, da ima človek pred sabo ogledalo.