VSEGA PO MALEM

Na Pot vsak pohodnik stopi s »pohodniškim potnim listom«, kjer zbira štampiljke iz krajev, po katerih hodi. Te so dokaz, da gre res za pohodnika ali kolesarja na poti. Potni list, v obliki harmonike, ti odpira vrata v prenočišča, namenjena samo Piligrimom. Služi tudi kot dokaz o opravljenem pohodu za izdajo diplome, ki se dobi v Santiagu. Diplomo dobi vsak, ki prehodi vsaj 100 km poti, ne glede na to, kje začne hoditi. Kot dokazilo je treba potni list dnevno ožigosati v prenočiščih, cerkvah, samostanih, barih. Teoretično sta potrebna dva žiga na dan. Na Pot greš lahko sam, v družbi ali organizirano preko agencij in društev. Speljana je mimo trgovin, barov, bankomatov, lekarn, da pohodnik ne dela dodatnih metrov. A vse to se najde bolj v mestih in ne v vaseh, katerih pa je tu mnogo. Trgovine in bari se odprejo ob 9:00, če je sreča pa se kakšen bar najde odprt že ob 6:00. Redek pojav, a se zgodi. Kar se hrane tiče, kupiš jo za en dan. Telo lahko zdrži brez hrane veliko dni, brez vode na taki vročini pa se ne pogovarjamo več o dnevih, ampak o urah. Načeloma je za vodo kar dobro poskrbljeno, povsod imaš fontane, a vseeno je dobro imeti en dodaten liter vode v nahrbtniku. Tudi priročnik v tiskani obliki je dobrodošel, saj so v njem najpomembnejše informacije o etapah, opisi poti, tudi z zanimivostmi in kulturnozgodovinskimi posebnostmi. Obstajajo tudi že plačljive aplikacije, stanejo okoli 6 €. Meni je bolj všeč priročnik v tiskani verziji, saj lažje berem iz knjige kot pa s telefona in še paše mi dotik papirja s prsti ter zvok, ko obrneš list. Kar se tiče rumenih puščic, ki te peljejo do Cilja, za vsak slučaj uporabljaj tudi Google maps. Moj rešitelj. Enkrat mi je našel bližnjico, pot krajšo za skoraj eno uro, šlo naj bi za pešpot, ta pa je potekala ob hitri cesti. Molili smo. Še zame je bilo mal preveč. Simone mi je ta dan skoraj odtrgal glavo. Ja, moja ideja je bila, da ubereva bližnjico, zaradi njegove bolečine v nogah. Eno uro manj hoje. Zakaj pa ne. Spet se je izkazalo, da so bližnjice na koncu najtežje, gre le za bližnjice. Šlo je za 10-kilometrski poskus skupinskega samomora. Livin' on the edge. Malo adrenalina po krvi spustit, da ne bo preveč laganini. Da, Da. Tako da ja, Google maps zmaga! Sicer pa gre za najbolj varno, odštekano pot, kar se dopusta tiče. Letos sem spoznala ljudi stare komaj 18 let. Nič se ti ne more zgodit, če vsaj malo paziš in ne razmišljaš negativno. Negativa negativo privlači. Kradejo ne. Ni ti treba izzivat in puščat svojih osebnih dokumentov, plastike ter denarja sredi lokala ali prenočišča. Mobiteli so letos ležali vse povprek v prenočiščih, da se napolnijo z energijo. Z lahkoto si ga brez skrbi pustil tudi 30 metrov stran od sebe. Tudi nahrbtnika ti ne bo nihče ukradel. Kdo pa si želi dodatnega bremena na hrbtu? Za povrhu še smrdečega. V vaseh pretežno živijo starejši ljudje, tem pa na kraj pamet ne pride, da bi ti uničili dan oz dopust. Za trideset dni dopusta na Francoski poti boš zapravil okoli 900 evrov, Severna in Portugalska pa te bosta prišli okoli 1,500 evrov. Toliko je mene prišla Severna plus Finisterra 2-krat za 40 dni dopusta in nisem se šparala. Na udobje pozabi, nisi za to tukaj, zaupaj ljudem, sprosti se, uživaj in izražaj se. Bodi pohodnik, ki ti je mar za okolje, naj rumene puščice ne bodo smeti. Rastline, živali in ljudje živijo tu. Sprejeli so te odprtih rok z nasmehom, ceni to. Začne se pri tebi.